Innhold
Najpogostejši razlog za nedoseganje ciljev je zagotovo ta, da si na začetku ne zastavimo iskrenega vprašanja: si nekaj samo želim ali sem v tej smeri res pripravljen_a nekaj narediti. Mi več pomeni to, da bom shujšal_a ali mi več pomeni, da se ne bom odpovedal_a užitku in dobrotam? Ko razjasnimo svoje želje in pretehtamo, da bomo v želeni smeri res nekaj naredili, že lahko govorim o cilju. Toda to je šele začetek … Pomembna je jasna definicija. Ključno je, da je cilj dobro oblikovan. »Do poletja bom fit«, ni najboljši primer cilja, saj ni povsem jasen. Besedo »fit« si namreč lahko vsak razlaga na svoj način. Za nekoga to pomeni, da se bo bolj zdravo prehranjeval in ukvarjal s športom, za drugega da bo izgubil nekaj kilogramov, spet tretji si lahko pod besedo fit predstavlja povsem izklesano telo. Na tej točki si moramo postaviti vprašanje: kaj točno želim doseči in v kakšnem časovnem oknu. Odgovor na to naj bo čim konkretnejši, npr. »do poletnih počitnic bom izgubil_a 5 kilogramov« in »iz prehrane bom črtal_a sladkor in načrtoval_a redne ter zdrave obroke. Cilj je tako jasen, časovno zamejen in ne prelahek. Dokazano je namreč, da nas zahtevnejši cilji »vlečejo« bolj, kot pa (pre)lahki. Pri definiranju ciljev se lahko uporabi tudi tehnika »SMART«. Vsaka črka opiše določeno lastnost dobro zastavljenega cilja:
- Specific: specifičen oziroma natančno opredeljen. Kaj točno hočem?
- Measurable: merljiv. Kako bom vedel_a, da je cilj dosežen?
- Achievable: uresničljiv oziroma dosegljiv. Je v moji moči, da ga dosežem?
- Realistic/Relevant: realen/relevanten. Je izvedljivo, da ta cilj dosežem? Se mi za cilj splača potruditi?
- Time: časovno omejen. Kdaj želim cilj doseči?