Učenje je ključnega pomena za vsakogar, a zato še ni enostavno ali enostransko. Kot opozarja švedski raziskovalec Slj, je učenje kompleksen proces, ki vključuje več dimenzij. Učenje pomeni rast in spremembo ter je pod vplivom raznolikih dejavnikov življenja. Še posebno, ko se osredotočamo na osvajanje kompetenc in moramo posvetiti pozornost zagotavljanju rasti mešanici veščin, znanja, spretnosti in odnosa. Predlagam program »Učenje učenja v praksi« ima zato dva temeljna cilja:
- Predstaviti in ozavestiti meta kompetenco učenje učenja.
- Opolnomočiti učitelje za oblikovanje učnega okolja in programa, ki spodbuja osvajanje omenjene kompetence pri njihovih učencih/dijakih.
Ciljna skupina predlaganega programa so osnovnošolski in srednješolski učitelji. Zanje pripravljamo program, znotraj katerega bodo:
- Spoznali in osvajali kompetenco »učenje učenja« kot ključno kompetenco za »odklepanje« vseh drugih kompetenc.
- Razumeli vlogo individualnega in skupinskega učenja pri vseživljenjskem učenju.
- Ozavestili vlogi učenca in učitelja.
- Spoznali orodja za osvajanje kompetence »učenje učenja« ter spremljanje njenega razvoja in rasti.
- V praksi doživeli zakonitosti izkustvenega učenja in spoznali njegove glavne prednosti.
- Se naučili gojiti in spodbujati kompetenco »učenje učenja« pri svojih učencih/dijakih.
Izobraževalni program »Učenje učenja v praksi« zajema tako raziskovalne dejavnosti (raziskovanje predznanja udeležencev, razumevanja temeljnih pojmov, predhodnih izkušenj in motiviranosti za učenje in delo), kot teoretično (seznanitev s kompetencami 21. stoletja, poklici prihodnosti, kompetenčnimi okvirji, različne poti učenja, samozavedanje sebe kot učenca, skupinska dinamika in moč skupine, nova vloga izobraževalcev – facilitatorjev učenja, …) in praktično delo (uporaba metod v praksi: učni intervju, reka učenja, vaja gor/dol, …).
Izobraževanje smiselno prepleta teorijo in prakso ter udeležence vodi skozi proces skrbno izbranih vaj, ki posameznikom pomagajo, da postanejo:
- Bolj jasni pri postavljanju ciljev in doseganju le-teh, tako v življenju nasploh (vizija, življenjski cilji) kot tudi na specifičnih učnih področjih.
- Se smiselno povežejo s svojimi potenciali in jih uporabljajo v različnih situacijah.
- Se lažje učijo iz izzivov in kriznih situacij.
- Razvijejo sposobnosti kritičnega razmišljanja.
- Povečajo svoje sposobnosti, da sodelujejo kot aktivni državljan v svoji skupnosti.
- Postanejo bolj učinkoviti, prilagodljivi in samo-vodeni izobraževalci v različnih situacijah.
Učenje učenja je ključna kompetenca, ki jo v sodobni družbi znanja posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in vodenje lastne kariere. Lahko jo razumemo kot kompetenco, ki daje ljudem »motivacijo, avtonomnost in odgovornost za spremljanje njihovega življenja v danih razmerah…« Negotovost, spremembe in tveganje lahko postanejo učna priložnost, tako za posameznike kot za skupnost.
Udeleženci programa bodo po udeležbi na izobraževanju prepoznali vlogo in namen kompetence učenje učenja ter bodo opremljeni za facilitatorstvo omenjene kompetence, pri svojih učencih, preko 5 ravni:
- Učni principi in temelji: Oblikovanje učnih programov in njihovega poteka z obzirom na raznolike učne preference ter opolnomočenje učnih okolij, ki dopuščajo preizpraševanje preteklih učnih izkušenj.
- Učne strukture in odnosi: Spodbujanje izobraževalcev, da tudi sami postanejo kompetentni učenci in služijo kot model, transparentnost vlog, funkcij, hierarhij in odnosov moči v učnem okolju ter odprtost do preizpraševanj menjave vlog in dopuščanje preusmerjanja odgovornosti za (lastno) učenje.
- Učni kontekst in vsebina: dopolnjevanje individualnih perspektiv z učenjem v kolektivni dimenziji.
- Učni pristopi in metodologije: Gradnja na in povezovanje preteklih učnih izkušenj ter dopuščanje časa za »od-učenje« preteklih strategij in načinov učenja, refleksija (individualno in v skupini) učnega napredka in še pomembneje procesa učenja ter lastnega prispevka k učenju, raziskovanje in preizpraševanje o obstoječih učnih predpostavkah, smiselna izbira metod, izogibanje generalizaciji ter gradnja na izkustvih, ki delajo učenje manj implicitno in slučajno ter bolj tacitno in namerno z uporabo raznolikih metod in tehnik.
- Učno okolje: Oblikovanje okolja, ki privablja učence, da raziskujejo, eksperimentirajo in reflektirajo raznolike učne strategije, pripomočke, pristope in preference.